OpenLobby.EU
Explore

EKO KROG – društvo za naravovarstvo in okoljevarstvo

EKO KROG

Namen društva je spodbujanje dejavnosti in tako prispevati k razvoju naravovarstva in okoljevarstva, kulturne in etične zavesti v Republiki Sloveniji, ki ga društvo EKO KROG dosega s/z: širjenjem spoznanja o povezanosti človeka in narave. seznanjanjem širše javnost z vplivi onesnaževalcev na živi svet in današnjim stanjem naravnega okolja. organiziranjem in izvajanjem izobraževanja spodbujanjem trajnostnega razvoja turizma, podeželja ohranjanjem naravne in kulturne dediščine spodbujanjem zdravih življenjskih navad (zdrava prehrana, rekreacija, šport) skrbjo za izvajanje storitev društva, ki jih lahko spremljajo tudi nečlani aktivnim vključevanjem otrok, mladine in odraslih v dejavnost društva zavzemanjem za spoštovanje etičnih in moralnih načel stroke pri delovanju društva seznanjanjem članov in javnosti o problemih in napredku s področja delovanja društva

Lobbying Activity

Response to Climate change mitigation and adaptation taxonomy

2 Dec 2020

Eko krog je lokalna okoljska nevladna organizacija iz Slovenije, ki je nastala kot odziv na nevzdržno onesnaževanje cementarne Lafarge v Trbovljah. Regija z ozkimi, slabo prevetrenimi dolinami ima dolgoletno tradicijo težke industrije: rudniki premoga, termoelektrarna, steklarna in cementarna. Ko je Lafarge leta 2002 prevzel cementarno v Trbovljah, je kot gorivo pričel uporabljati petrolkoks. Že naslednje leto so se emisije TOC dvignile za 77 odstotkov in emisije benzena za 256 odstotkov. Leta 2009 je cementarna dobila še dovoljenje za sosežig odpadkov, tudi industrijskih in nevarnih. Strokovnjaki in aktivisti društva smo se vključili v pravne postopke izdajanja dovoljenj in pričela se je naša dolgoletna pravna bitka. Maja 2014 je Upravno sodišče razsodilo v našo korist in cementarni razveljavilo okoljevarstveno dovoljenje. Sodelujemo tudi s številnimi drugimi nevladnimi organizacijami iz Italije, Grčije in Španije, ki imajo podobne izkušnje glede emisij nevarnih snovi (pa tudi hrupa in smradu) ter nadzorom cementarn ter njihovim na zdravje in kakovost življenja prebivalcev. V pripetem dokumentu navajamo nekaj naših ugotovitev na primeru druge cementarne v Sloveniji (Salonit Anhovo), ki je locirana v severozahodnem delu Slovenije. Salonit Anhovo v javnosti navaja, da so zakonsko predpisane mejne vrednosti za vse cementarne v EU enake. Da temu ni tako, smo ugotovili s primerjavo nemške in slovenske zakonodaje glede mejnih vrednosti emisij nekaterih onesnaževal, posebej smo se osredotočili na živo srebro (Hg). Ob enem smo primerjali še dovoljene mejne vrednosti emisij za namenske sežigalnice in cementarne, ki sosežigajo odpadke. Izpostavljamo samo dve ugotovitvi: (1) Cementarne v Nemčiji imajo postavljene strožje mejne vrednosti za nekatera onesnaževala, kot to velja v Sloveniji. Nemška zakonodaja ima poleg dnevnih povprečnih vrednosti, določene tudi povprečne polurne ali letne mejne vrednosti. Slovenska zakonodaja določa zgolj dnevne povprečne vrednosti. V primeru živega srebra (Hg), nemška zakonodaja (tako kot tudi avstrijska) od cementarn zahteva trajni monitoring. V Sloveniji pa se monitoring Hg izvaja zgolj 2x letno in sicer 3x po pol ure. Povprečje teh rezultatov pa se preko števila obratovalnih ur zgolj preračuna na letno raven. (2) Tako v Sloveniji, kot v Nemčiji imajo cementarne za emisije prahu in NOx dovoljene mejne vrednosti emisij postavljene višje, kot to velja za namenske sežigalnice. Cementarnam je torej vsaj za nekatera onesnaževala dovoljeno večje onesnaževanje okolja in večji pritisk na zdravje lokalnih prebivalcev kot sežigalnicam. Menimo, da je takšno razlikovanje z zornega kota lokalnih prebivalcev nedopustno. Tiste, ki živijo v okolici cementarn postavlja v bistveno slabši položaj od tistih, ki živijo v bližini sežigalnic. V nedavni raziskavi (Agostino Di Ciaula, Biomonitoring of Metals in Children Living in an Urban Area and Close to Waste Incinerators, Mar 2020) se ugotavlja negativne vplive sežigalnic na zdravje otrok, ki živijo v njihovi bližini. Glede, na to, da so cementarnam dovoljene celo višje emisije nevarnih snovi v zrak, si lahko samo predstavljamo, kakšen je šele njihov vpliv na zdravje otrok. Zaradi vsega navedenega zgoraj in v pripetem dokumentu menimo, da sosežig RDF v cementarnah ne sodi na seznam trajnostnih aktivnosti, ker: • So v primerjavi z namenskimi sežigalnicami, cementarnam v EU dovoljene višje mejne vrednosti nevarnih onesnaževal. • Veljavna EU zakonodaja očitno dovoljuje državam članicam prevelik razpon glede zakonsko predpisanih mejnih vrednosti emisij in nadzora cementarn, ki sosežigajo RDF. Pri prenosu v nacionalni pravni red držav članic zato prihaja do nedopustnih razlik v zaščiti zdravja in kakovosti življenja lokalnih prebivalcev znotraj EU. • Sosežig odpadkov v cementarnah podpira linearne snovne tokove in zavira prehod v krožno gospodarstvo ter uveljavljanje EU hierarhije ravnanja z odpadki.
Read full response

Response to Update of concentration limit values of persistent organic pollutants in waste

6 Aug 2020

Zakonodaja EU glede obstojnih organskih onesnaževal (POPs) bi morala spoštovati cilje in zahteve Stockholmske konvencije in torej ustrezno omejevati recikliranje odpadkov, ki ta onesnaževala vsebujejo. S tem namenom je potrebno zagotoviti, da opredeljene mejne vrednosti POPs v odpadkih niso previsoke. Mejne vrednosti ne bi smele biti določene na podlagi ekonomskih interesov industrije, pač pa na podlagi zaščite javnega zdravja in varstva okolja. Menimo, da nekatere sedanje mejne vrednosti POPs v odpadkih ne omogočajo tovrstne zaščite in obenem ne omejujejo kroženja POPs v ponovno uporabljenih in recikliranih proizvodih. To se dogaja tudi pri recikliranju pepelov po sežigu odpadkov, ki vsebujejo visoke koncentracije dioksinov. Trenutne visoke mejne vrednosti nekaterih POPs v odpadkih vodijo v onesnaževanje nadaljnje verige recikliranja, še posebej to velja za PBDE, HBCD, SCCP, PCDD/F in dl-PCB. Prisotnost teh nevarnih snovi v recikliranih materialih in izdelkih lahko celo vodi v negativno percepcijo javnosti glede recikliranja in prehoda v krožno gospodarstvo. Ekonomske ocene in analize bi poleg načinov predelave morale upoštevati tudi eksterne stroške, kot so vpliv na zdravje ljudi in okolje. Pri opredeljevanju mejnih vrednosti vsebnosti POPs bi morali upoštevati tudi, da odločitve na ravni EU vplivajo na druge države, predvsem države v razvoju, ki pogosto nimajo ustreznih kapacitet za ravnanje s POPs onesnaženimi odpadki. Zato predlagamo strožje mejne vrednosti vsebnosti POPs, ki bodo v skladu s 6. členom Stockholmske konvencije preprečile trgovanje z onesnaženimi odpadki. Visoke dovoljene mejne vrednosti dioksinov in drugih POPs v pepelu po sežigu odpadkov predstavljajo resno grožnjo okolju in zdravju, ko se pepel uporablja kot gradbeni material za nasipe, poti, v cementu in opeki. Vsebnosti dioksinov se v teh primerih sploh ne preverja, saj so določene zgolj mejne vrednosti za težke kovine. Kot problematična se je pokazala že uporaba letečega pepela na površini odlagališč, saj dioksini prehajajo v okolje preko raznosa z vetrom ali v izcednih vodah. Stroge mejne vrednosti dioksinov v odpadkih bi povečale delež varno predelanih odpadkov in vplivale na preprečevanje nastajanja odpadkov z visoko vsebnostjo dioksinov. Zato predlagamo naslednje mejne vrednosti za obstojna organska onesnaževala: • 1 ppb (= 1 ng / g WHO-TEQ) za PCDD / Fs + dl-PCB z dodatno mejo 50 pg WHO-TEQ / g (0,05 ppb) teh snovi za neobdelane odpadke, ki se uporabljajo na površini tal • 100 ppm (= 100 mg / kg) za HBCD • 50 ppm (= 50 mg / kg) za vsoto PBDE (vključno z Deca-BDE) • 100 ppm (= 100 mg / kg) za SCCP • 10 ppm (= 10 mg / kg) za vsoto PFOA / PFHxS in sorodnih snovi
Read full response